food-34616_640

Prvi in drugi

Navkljub zastarelosti odnosov dominiranje-podrejenost, kjer ena oseba vodi, druga sledi, se v odnosih moški-ženska še vedno opazi nagnjenost moškega spola k dominiranju. Zgodi se, da tudi judje, ki iskreno verjamejo v enakost zapadejo v tradicionalne odnose neenakosti.

V patriarhalni družbi so imele prednost čustvene potrebe moškega spola. Čustvenih potreb žensk se ni omenjalo, če pa že, so jih definirali kot otročje, ali pa so jih preprosto ignorirali. Nova oblika odnosov v kateri se je veliko govorilo o enakosti, je prinesla tudi nove probleme. Eden glavnih problemov opuščanja starega sistema dominiranje-podrejenost je, tekmovanje partnerjev.

Namesto, da v odnosu ena oseba vodi in druga sledi, partnerja tekmujeta.

Zdi se, da v vsakem odnosu obstajata »prvi« in »zadnji«.

Preprosta resnica je, da smo dekleta bolj usmerjene k pogovoru in razumevanju čustev . Smo bolj čustveno pismena in za to trditev obstaja čisto preprost razlog, ki ga navaja John Gottman, raziskovalec partnerskih odnosov:

Deklice začnemo vaditi že zelo zgodaj.

Otroške igre, ki se jih igrajo deklice ponujajo neskončno več priprav na partnerski odnos, zakon, družino, kot igre, ki se jih igrajo fantje. Fantje v svoj repertoar iger, niti ne vključijo iger, ki dišijo po dekliških scenarijih.

Zato imajo dekleta velikansko prednost pri pridobivanju socialnih veščin. Že pri opazovanju dogajanja na otroških igriščih lahko opazimo, da se fantje v igri z žogo ne posvečajo odnosom med njimi, temveč igri sami. Pri deklicah pa so občutki in čustva bistvenega pomena. Izjava: »Nisem več tvoja prijateljica« bo ustavila še tako zavzeto igro.

Tudi, ko se fantek in deklica igrata z isto igračo, se kažejo razlike med spoloma. Štiriletna najboljša prijatelja Špela in Luka se skupaj igrata. Špela želi, da se igrata družino in svojega dojenčka odpeljeta na sprehod, da ga pokažeta prijateljem. Luka zdrži v vlogi očeta slabih 10 minut, potem pa »po moško« izvede obrat igre v svojo smer: » Hej, ta dojenček je mrtev! Takoj moramo v bolnišnico«. Sede v navidezno vozilo in se pretvarja, da z veliko hitrostjo vozi proti bolnišnici: »Brrrrrrrr……«. Uprizarja vratolomno vožnjo in se prav dobro znajde v vlogo rešitelja. Ko je otrok rešen, gresta končno lahko skupaj z njim na sprehod in ga pokažeta prijateljem.

Ne glede na izvor razlik v stilu iger, ki se jih igrajo deklice in fantje, njihovih posledic ne moremo zanikati.

Dekliške igre poudarjajo socialne interakcije in čustva, kar deklicam omogoča obširen vpogled v svet čustev že v otroški dobi. Fantovske izkušnje v skupinski igri in hitro reševanje konfliktov je sredstvo, ki jim bo kasneje prišlo prav na gradbišču ali na seji upravnega odbora. Ni pa jim v pomoč, ko se znajdejo v pomanjkanju razumevanja čustev, ki se skrivajo izza dejanj njihovih deklet (žena).

Zato je še toliko bolj pomembno, da vsi – tako fantje, kot dekleta – dopustimo možnost, da nas partner navdihne za razmišljanje o njegovem/njenem pogledu na skupno vprašanje. Ne pravim, da bi morali glede na njegovo/njeno doživljanje določene situacije, spremeniti svoje stališče. Pravim le, da lahko s poslušanjem, spoštovanjem in občudovanjem partnerja, dosežemo razumevanje situacije, kot jo doživlja naš partner.