Molčeča stena

Molčeča stena

Predstavljajte si moža, ki po delovnem dnevu pride domov, kjer ga pričaka jezna žena z očitki in kritiko. Skrije se za časopis in bolj kot molči, bolj glasna je žena. Mož vstane in zapusti prostor. Raje se umakne kot, da se ˝pregovarja˝ z ženo. S tako potezo se izogne prepiru, pa vendar se na ta način obrača proč od svojega zakona, proč od svoje partnerke. Postal je ˝molčeča stena˝. Tako se v partnerskem odnosu lahko obnašata oba, žena in mož, vendar je tak način veliko bolj značilen za moške. V 85% zakonih je ˝molčeča stena˝mož. Zakaj je tako?

Razlog leži v evolucijski zgodovini. V coni preživetja so bile vloge mož in žena v skupnosti jasno razdeljene, da bi skupnost lahko preživela v neprijaznem in nevarnem okolju. Ženske so skrbele za otroke, možje pa so skupaj hodili na lov in oskrbovali družine.

Vsaka doječa mati lahko pove, da je količina mleka, ki ga proizvajajo žleze, odvisna od materinega počutja oziroma bolje – od stopnje materine sproščenosti in od tega koliko oksitocina, naravnega hormona sreče, se sprosti. Lahko bi rekli, da je naravna selekcija naklonjena materam, ki se znajo po stresni situaciji hitro in učinkovito sprostiti. Njihova sposobnost, da se umirijo, je v coni preživetja povečala otrokove možnosti za preživetje, saj je dobil zadostno količino hrane za rast in razvoj.

Za lovce pa je bila zgodba drugačna. Stalna napetost in pozornost ob lovu in skrbi za družino je bila življenjskega pomena. Možje, ki so bili sposobni ostati dlje časa osredotočeni, so imeli več možnosti za preživetje.

Tudi danes kardiovaskularni sistem moškega hitreje odreagira na stres in se po stresni situaciji počasneje stabilizira. Nekatere raziskave so pokazale, da se ob nenadnem zelo glasnem zvoku ferkvenca srčnega utripa moškega močneje poviša kot ferkvenca srčnega utripa ženske in se kasneje tudi počasneje umiri. Enako velja za krvni pritisk. Njegov bo ostal dlje časa povečan, kot njen.

Biološko dejstvo – moški se v partnerskem konfliktu veliko hitreje čutijo preobremenjeni kot ženske. Razlika med spoloma v fiziološki reakciji naših teles na stres, vpliva na to kaj in kako moški in ženska razmišljata med konfliktom.

Moški se navadno počuti upravičeno ogorčenega kar vodi v prezir, neprijazno obnašanje in agresijo –»Tega mi res ni treba!« Ali pa se postavi v vlogo žrtve, ki ga žena kar naprej obtožuje, kar vodi v obrambno pozicijo.

Pari navadno upoštevajo fiziološke in psihološke razlike med spoloma. Zato ženske velikokrat načenjamo pogovor o občutljivejših temah medtem, ko se moški želijo bolj ali manj izogniti tovrstnim pogovorom, saj se zavedajo fiziološke reakcije na stres.

Ob naslednjem prepiru, ki bo vodil v prenehanje komunikacije in ˝držanje˝ vašega dragega pomislite, kako močno se bojuje s svojimi arhaičnimi občutki.